Predavanje bo v ponedeljek, 10. junija 2019, ob 18. uri v prostorih Slovenskega šolskega muzeja na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani.

O vsebini

Podan bo oris nastajanja in razvoja novih protestantskih skupnosti na slovenskem ozemlju brez Prekmurja. Svoje organizacijske začetke imajo protestanti v Trstu ob koncu 18. stoletja, druga protestantska občina je nastala v Gorici v prvi polovici 19. stoletja, nato pa še v Ljubljani, Celju, Mariboru in na Ptuju. Delovanje evangeličanskih skupnosti v slovenskem prostoru je bilo, tako kot v celotni državi – habsburški monarhiji, odvisno tudi od zakonodaje. S patentom cesarja Jožefa II. so bili od leta 1781 dalje tolerirani, leta 1848 deležni novih ustavnih pridobitev, s patentom leta 1861 pa so dosegli popolno pravno enakost. Evangeličanske skupnosti v našem prostoru so bile nemško govoreče, čeprav so bili člani tudi Slovenci, najprominetnejši med njimi slovenski politik na Goriškem dr. Karel Lavrič. Predikanti so izvirali iz nemškega govornega prostora, številni iz nemških dežel. Tudi finančna podpora za delovanje, predvsem pa gradnjo cerkva je prihajala od GustavAdolf-Vereina s sedežem v Leipzigu. Predikanti na Slovenskem so med drugim dali močan pečat zgodovinopisju o slovenski reformaciji 16. stoletja, razmere pa so upodabljali tudi v romanih. Evangeličanske skupnosti so vse do 2. svetovne vojne igrale pomembno vlogo v slovensko-nemških nacionalnih bojih. V zadnjem času so deležne tudi novih monografskih obdelav.

O predavatelju

Dr. Vincenc Rajšp  zgodovinar, nekdanji dolgoletni direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju in sedanji poslovodja Slovenskega inštituta na Dunaju.