Vljudno vabljeni na občni zbor Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino, ki bo v sredo, 19. marca 2025, ob 17. uri v prostorih Slovenskega šolskega muzeja na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani.

Dnevni red:

1. Potrditev dnevnega reda
2. Izvolitev delovnega predsedstva
3. Predstavitev dela društva v letu 2024
4. Volitve organov društva
5. Program dela društva v letu 2025
6. Razno

Uvodoma bomo prisluhnili predavanju našega člana dr. Matica Batiča z naslovom »Odnos slovenskega komunističnega režima do »problematične« kulturne dediščine na Primorskem, 1943–1954«. Več o predavatelju in vsebini predavanja si lahko preberete spodaj.

dr. Matic Batič

»Odnos slovenskega komunističnega režima do »problematične« kulturne dediščine na Primorskem, 1943–1954«

O predavanju

Predavanje obravnava odnos slovenskega komunističnega režima do arhitekturne kulturne dediščine na Primorskem od konca italijanske oblasti do podpisa t. i. londonskega memoranduma leta 1954. Novi oblastniki so svojo oblast utrjevali (tudi) s posegi v lokalno kulturno krajino, pri čemer je izstopalo zlasti odstranjevanja italijanskih oz. fašističnih prostorskih markacij (npr. spomenikov, javnih napisov), pa tudi gradnja novih spomenikov in preimenovanja naselij. O teh vidikih utrjevanja komunistične oblasti so v zadnjih letih izšle prve sistematične raziskave, ki pa v največji meri še niso zajele odnosa do »problematične« kulturne dediščine, tj. cerkva, gradov in dvorcev. Vsi omenjeni tipi kulturne dediščine so bili simbolno tesno povezani z institucijami in vrednotami, ki so nasprotovale komunistični viziji izgradnje novega človeka. Odnos do teh stavb pa zato predstavlja enega od najpomembnejših vidikov komunistične politike preobrazbe javnega prostora, v katerem naj bi se odražala nova družbena hierarhija, izoblikovana pod vplivom komunistične ideologije oz. njene vizije preteklosti in prihodnosti. V predavanju bodo predstavljeni paradigmatični primeri odnosa do sakralne arhitekture in gradov na Primorskem, pri čemer bo pozornost posvečena tako strukturnim dejavnikom, kot tudi pomenu aktivnosti lokalnih aktivistov, ki so večkrat »prehitevali« ukaze z »vrha«.

dr. Matic Batič

Dr. Matic Batič (rojen 1990) je zgodovinar, zaposlen na Študijske centru za narodno spravo v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in nemcistiko, nato pa zgodovino na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je leta 2020 uspešno zaključil doktorski študij z zagovorom doktorske disertacije Italijanizacija kulturne krajine v Goriški pokrajini od konca prve svetovne vojne do kapitulacije Italije. Izobraževal se je tudi na Humboldtovi univerzi v Berlinu (2017) in na Forschungszentrum Deutsch in Mittel-, Ost- und Südosteuropa v Regensburgu (2016).

Med 2015 in 2020 je bil zaposlen na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, od začetka 2021 deluje na Študijskem centru za narodno spravo. Njegova raziskovalna dejavnost zadeva različna vprašanja povezana z zgodovino severno-jadranskega območja v 19. in 20. stoletju, zlasti zgodovine nemške skupnosti na tem področju, zgodovine italijanskega fašizma ter problematike ideoloških zaznamovanih posegov v prostor. Trenutno zaključuje po-doktorskih raziskovalni projekt z naslovom »Fluidna krajina« (Z6-3222), ki ga financira ARIS.

Za magistrsko nalogo o nemški publicistiki v Gorici mu je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani leta 2015 podelila fakultetno Prešernovo nagrado.