Srečanje se bo odvijalo v torek, 12. junija 2018, ob 18. uri
v knjižnici Šolskega muzeja na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani.

Gostje

• dr. Stane Granda
• ddr. Igor Grdina
• mag. Tomaž Ivešić

Omizje je vodil dr. Renato Podbersič.

O vsebini

Leto 2018 je leto usodnih osmic in s tem okroglih obletnic prelomnih dogodkov slovenske in svetovne zgodovine 20. stoletja. Gostje omizja se bodo v svojih prispevkih osredotočili vsak na eno prelomnico, ki jo bodo umestili tudi v širši kontekst.

Dr. Stane Granda se bo osredotočil na leto 1918, ko se je s koncem prve svetovne vojne končala življenjska pot stoletne Habsburške monarhije. Razpad Avstro-Ogrske je za Slovence predstavljal drastičen prelom v političnem, kulturnem in socialnem smislu: Beograd je zamenjal Dunaj, srbščina nemščino, katoliškega vladarja pa pravoslavni. Toda vsi niso bili navdušeni nad zbliževanjem z jugoslovanskimi narodi.

Ddr. Igor Grdina bo osvetlil spoznanja o letu 1948, ki predstavlja v zgodovini socialistične Jugoslavije vrhunec hladne vojne zaradi spora med Titom in Stalinom ter posledično Jugoslavije s članicami Kominforma. Prelomni dogodek je spremenil tudi konstelacijo sil na svetovnem zemljevidu (odnos zahoda do Jugoslavije in obratno) in pripeljal do preganjanj resničnih in navideznih stalinistov v Jugoslaviji ter titoistov v evropskih socialističnih državah.

Magister zgodovine in doktorski raziskovalec na Inštitutu evropske univerze Tomaž Ivešić se bo osredotočil na leto 1968 in zadušitev praške spomladi v kontekstu reševanja češkoslovaškega nacionalnega vprašanja s pomočjo jugoslovanskih »progresivnih izkušenj«. Kljub uveljavljenemu mnenju, da so se v Pragi pri reformah ustavnega sistema zgledovali po Sovjetski zvezi, pa ponoven premislek in pregled arhivskega gradiva kažeta na izjemen vpliv jugoslovanskih komunistov.